DITYLENCHUS ANGUSTUS  (Butler, 1913) Filipjev, 1936

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

• Samice: L = 0,8 - 1,2 mm; a = 50 - 62; b = 6 - 9; c = 18 - 24; c, = 5,2 - 5,4; V = 78 - 80, bodalo = 10 - 11 mm

• Samci: L = 0,7 - 1,18 mm; a = 40 - 55; b = 6 - 8; c = 19 - 26; bodalo = 10 mm

Telo je vitko, skoraj ravno; lateralna polja s štirimi vrezninami (linijami); ustni predel ni segmentiran; rep je pri obeh spolih koničast in se na koncu zoži v ostro sklenjen vrh (mukro).

RAZVOJNI KROG

D. angustus se prehranjuje ektoparazitsko na mladem in nežnem tkivu riža in drugih gostiteljskih rastlin. V vlažnem obdobju prehajajo osebki te vrste iz zemlje na mlade rastlinice gostiteljskih rastlin, pri katerih parazitirajo rastne vršičke. V terminalnih popkih mladih rastlinic jih lahko najdemo že nekaj dni po presajanju sadik, kasneje pa jih lahko zasledimo tudi v listnih pazduhah, bilih ali okoli mladih semen.

V sušnih razmerah, ali pred dozoritvijo rastlin predstavniki omenjene vrste preidejo v stadij mirovanja, katerega ponovno zapustijo ob nastopu primerne vlage. Te ogorčice lahko v mirujočem stanju preživijo več kot petnajst mesečno izsušitev. Optimalna temperatura za napad te ogorčice na riž je med 20 in 30°C, parazitiranje pa je najmočneje izraženo v deževnejših obdobjih.

POMEN

Vrsta D. angustus, katere najpomembnejši gostitelj je riž, lahko napada še: Oryza alta, O. cubensis, O. eichingeri, O. globerrima, O. latifolia, O. meyriana, O. minuta, O. nivara, O. officinalis, O. perennis, O. rufipogon in O.spontanea. Močno napadene rastline so zakrnele in venejo.

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije